Zgodovina

RAZVOJ TRSNIČARSTVA V VRHPOLJU

V drugi polovici devetnajstega stoletja so k nam prinesli iz Amerike zelo velikega škodljivca za vinsko trto, trsno uš ( Filoksero ),  ki je je v zelo kratkem času postavila pod vprašaj obstoja evropskega vinogradništva. Evropska vinska trta se skozi stoletja ni prilagodila in ni izoblikovala odpornosti na škodljivca – trsno uš ( Filoksra ) kot je to izoblikovala in se prilagodila ameriška trta. Zato so morali naši predniki, če so hoteli ohraniti gojenje vinske trte v Evropi, pričeti cepiti evropsko žlahtno trto na ameriško trto - podlago. V teh prvih letih so kot podlago uporabljali naslednje sorte: Riparia portali, Rupestrisdu Lot, Aramon. Zaradi prilagoditve na evropske talne razmere pa so začeli že zelo kmalu z medsebojnim križanjem navedenih podlag, tako da so imeli že v začetku dvajsetega stoletja razvite skoraj vse dosedanje podlage.

Pričetek cepljenja v Vrhpolju pa sovpada z dekretom avstro ogrske monarhije, da pošlje brata Skalicki v Vrhpolje poučevat vinogradnike cepljenja. Tako sta ustanovila cepljarsko društvo v letu 1905 in s tem so bili podani vsi ključni pogoji za razvoj trsničarstva v Vrhpolju. Žal je prekmalu prišla prva svetovna vojna, ki je ta razvoj upočasnila. Prav tako je ta razvoj upočasnila sprememba državnosti po prvi vojni. Država Italija, kamor je to področje prešlo po prvi vojni, ni spodbujala oz. lahko rečemo da je zavirala nadaljnji razvoj trsničarstva v Vrhpolju.

Po drugi svetovni vojni, je Kmetijska zadruga Vrhpolje, ki je bila ustanovljena v letu 1946 ponovno pričela s proizvodnjo trsnih cepljenk.  V tem po vojnem obdobju so na področju Vipave cepili vinsko trto  še v Kmetijski šoli Lože in v Kmetijski zadrugi Vipava.

Kmetijska zadruga Vrhpolje je v letu 1958 otvorila najsodobnejši objekt za proizvodnjo trsnih cepljenk Trsnico Vrhpolje.  Prav otvoritev Trsnice Vrhpolje je botrovalo, da so se vsi manjši trsničarski obrati na vipavskem združili v Trsnico Vrhpolje, ki je postala glavna proizvajalka trsnih cepljenk in nosilka razvoja trsničarstva  v Sloveniji.

V kasnejših ,letih je prišlo na vipavske do združevanja obratov tako v Kmetijsko zadrugo Vipava v letu 1962, kasneje TOK Vipava do KK  Vipava v letu 1965 in ponovno v letu 1990 v KZ Vipava. Vendar pa je Trsnica Vrhpolje v vseh teh združevanjih ostajala kot pomemben člen v razvoju vinogradništva na Vipavskem. Lahko tudi rečemo, da je ob koncu šezdesetih let edina Trsnica v Sloveniji, ki ni opustila proizvodnje do prvega Slovenskega vinogradniškega Kongresa v letu 1972 v Kostanjevici na Krki. V tem času je bila prva zelo velika kriza v proizvodnji trsnih cepljenk na Slovenskem.

Zelo težko obdobje za trsničarstvo nastopi z osamosvojitvijo Slovenije v letu 1991. Slovensko trsničarstvo je bilo do tedaj zelo vezano na dobavo podlag  oz. je imelo svoje matičnjake v republikah Jugoslavije, prav tako je bil to tudi njen glavni trg za prodajo trsnih cepljenk.

V teh težkih časih je petdeset trsničarjev sprejelo odločitev, da se ustanovi samostojna  specializirana Trsničarska zadruga Vrhpolje z.o.o. v letu 1994. Njena glavna dejavnost je proizvodnja podlag in cepičev – izhodiščnega material in kot končni proizvod – trsna cepljenka.